Alergija

Mi lahko kdo razloži tole?
Če greš k specialistu (ker ne preneseš čakanja in želiš prijazno storitev ali pa iščeš second, third, fourth itd opinions, v upanju da nekoč dobiš dve enaki) in samoplačniško plačaš pregled (da več ostane za tiste ki si ne morejo privoščiti), dobiš neka zdravila na beli recept in jih v lekarni plačaš (ker nimaš časa, da bi šel k osebnemu zdravniku čakat in prosjačit za pravi recept) , zakaj zavraga ti jih potem v lekarni nočejo izdati brez potrjene zdravstvene izkaznice? A če ne bi imela veljavnega zavarovanja, v Sloveniji sploh ne bi mogla kupiti nobenih zdravil na recept?

Ali sem že kdaj omenila, da sem alerigična na birokracijo? Mogoče jo imam overdose, pa mi je toleranca popustila.

P.S. Saj vem, da ne gre za kakšno lekarniško goljufijo ali zlobno zaroto tistih, ki mi želijo ukrasti moj čas, ampak tak postopek jasno določa ta in ta člen Zakona o... in Pravilnika o postopkih ... in dogovora med Zavodom xx in xxx Zbornico..., ki je izdala tudi Navodilo o načinu ..., ki je objavljen v Uradnem listu št. xx/xxx z dne xx.xx.xxxx, in je uskajen z smernicami EU in zgledi dobre prakse ....

Misteriozna slaščičarnica

Ob zadnjem obisku v Avstriji sva se v pekarnici-slaščičarnici posladkala s kolačkom. Imela sva občutek, da je nekaj drugače, pa nisva vedela kaj.

Aja. Ljudje kadijo!

Pametnjakoviči

Onidan je v gostilni pri sosednji mizi druščina poslovnežev glasno debatirala o vsemmogočem. Med drugim tudi o računalnikih.

Gospod se je hvalil: sem blokiral gune mejle, ki jih skoz dobivam, gune OVER QUOTA.

Kruh z dodatki

Razna obvestila o neustrezni hrani so prav fascinantna. Recimo tole:

Obvestilo ZIRS-a potrošnikom: Neustrezne organoleptične lastnosti (prisotnost mrtvih insektov) v polbeli pšenični moki Klasja d.d.

Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije je ob inšpekcijskem pregledu ugotovil neustrezne organoleptične lastnosti polbele pšenične moke Klasje d.d. zaradi prisotnosti mrtvih insektov. Ker slednje vzbuja odpor pri potrošnikih, je moka ocenjena kot neprimerna za uživanje.
itd.itd...

Potrošnikom, ki so sporno živilo že kupili svetujemo, da v primeru ugotovljene prisotnosti insektov živilo vrnejo trgovcu oz. zavržejo.

Njamy. Za prodajat ni ok ker se nam gravža, za industrijsko uporabo pa je najbrž čisto ok.

Skalabilnost

Skalabilnost (scalability) je beseda ki se zadnja leta pogosto pojavlja na Microsoftovih in Ciscotovih prosojnicah. V zadnjem letu pa jo je na seznamu pametnih besed, za katere ne vemo najbolje kaj pomenijo, zamenjala Web 2.0, prejšnje desetletje pa je bila hipermoderna beseda Paradigma.

Zadnjič pa sem v knjigi 4 hour Workweek našla tako lepo razlago skalabilnosti, da mi je v trenutku postalo kristalno jasno, kaj pomeni ta beseda. Govori o tem, da imaš poslovne procese tako zastavljene, da je vseeno ali prodaš 5 izdelkov na teden ali 10.000 izdelkov na teden, pa zaradi povečanja ne pride do nobenih zastojev.

Trenja na mute

Oni dan sem našla nov način gledanja pogovornih oddaj. Trenja sem gledala z izključenim zvokom. Ducat dečkotov je debatiral o plačah. Prav zanimivo je opazovati kretnje, mimiko, način govora, energijo, potem začneš razmišljati kdo so ti ljudje, kaj so počeli pred 20 leti, ali so se že kaj naveličali svojih služb, od kod jemljejo toliko energije za zagovarjanje svojih stališč ipd...

Volitve

Do volitev tega in onega in raznih referendumov sem vedno dostopala precej racionalno. Poizkušala sem najti skupne točke z njihovimi programi, a zgleda kot da bi imeli popolnoma različne vrednote in prioritete. Podrobno sem analizirala njihove načrte glede gospodarstva, podjetništva, davkov, birokracije. A se s tem področjem niso kaj prida ukvarjali. Zato se običajno odločim, da ne grem na volitve. Ker enostavno ne vem koga bi volila. Pa ne zato, ker se ne morem odločiti med dvema kandidatoma, ampak ker me nobeden ne prepriča. Ok, enkrat sem popustila pritisku okolice in volila po priporočilu familije, pa zadnjič sem iz principa volila za ene, da bi se mogoče kaj spremenilo. Okolica odločitev, da ne grem na volitve ne razume, menijo, da je to neodgovorno in da je bolje voliti nekoga, ki je bolj naš, kot za nikogar. Tu se ne morem strinjati. Meni se zdi da izbira kar enega, zato, da pač volim, ne more biti dobra. In potem poslušam, da če ne volim, dam svoj glas posredno, tistemu, ki ima največ glasov ...

Mislim, da manjka dobrih kandidatov, drugačnih. Mogoče bi morali narediti en razpis za nove, sveže, nestrankarske politike, in kandidate poslati na nekakšno šolanje za potencialne predsedniške kandidate v tujino.

Politiki so kot blagovne znamke. Ko opazujem okolico vidim, da ljudje izbirajo kandidate zelo čustveno. Cele večere po televiziji spremljajo soočenja in navijajo za svojega kandidata. Če blesti, so vsi vzhičeni, če se razkrije kakšna aferica, pa se prepričujejo, da so drugi tudi barabe in to še večje. Ne morejo prehvaliti, kako je nekdo nekoga fajn zatolkel in kaj brihtnega povedal. In kakšen dober golaž so dobili ne nekakšnem srečanju.

Meni bi pri izbiri najbolj pomagala ena razpredelnica, kjer kandidati izrazijo svoje stališče do stvari, ki so pomembne za prihodnost države. Pa ne samo do raznih aferic, ampak res glede vizije o nadaljnem razvoju države in predvidene realizacije svoje vizije. Potem bi samo obkljukali, v čem se strinjamo in če doseže kakšen kandidat 80% odgovorov, ga voliš. Ne glede na to, kakšne lepe učke, oblekce, hobije, zgodovino in retorične spretnosti ima.

Moram pa reči, da sem letos postala alergična na predsedniške kandidate, nikakor se jim ne morem posvetiti, daljinec mi takoj poskoči naprej, ko jih zagledam na ekranu. Tako da ne vem, kako bo letos, ali bom sploh še lahko zbrala toliko energije, da bom pogledala, kdo so ti ljudje in kaj ponujajo.