četrtek, 15. november 2007

Brez dela ni jela



Tale reklama mi je pa čisto mimo. Zgleda da Zavod za zaposlovanje na jumboplakatih oglašuje, da lahko folku zrihta delo. Najbrž so na kakšnem evropskem razpisu dobili sredstva in nimajo domišljije, kako bi jih lahko drugače porabili. Recimo za izpeljavo kakšnega projekta, ki bi dal konkretne rezultate. Tole pa izgleda, kot da bi se norca delali.

sreda, 7. november 2007

Sanjska služba za ljubitelje živali

Če se vam ne ljubi čistiti travice za svojim hišnim ljubimcem, bi, če bi živeli v Ameriki, lahko najeli čistilca, ki zadevo opravi za 12 USD. Široko razvejana franšizna mreža in 100 % garancija.


Še odlomek iz delovnega dne DoodyCallerja:


Kdo si ne želi postati Community Hero?.

sreda, 31. oktober 2007

ponedeljek, 29. oktober 2007

Naš vsakdanji kruh

Ob gledanju avstrijskega dokumentarca UNSER TÄGLICH BROT se zaveš, da si čisto zaslužimo, da se nam zgodi Matrica. Pa tega, kako fletne službe imamo, in kako fletno je, če ti ni treba biti preveč produktiven.

Film prikazuje avtomatizirano množično proizvodnjo hrane.

četrtek, 25. oktober 2007

Ali sploh lahko še umrem na kakšen drug nezgodni način?

Od zdravstvene zavarovalnice sem prejela pomembno obvestilo, kjer mi ponujajo sklenitev nezgodnega zavarovanja. Če umrem po nesreči, dobijo najdražji 20.000 eur. Preden je romala v koš, mi je oko obstalo še na dodatnih pogojih v rubriki Omejitve in izključitve obveznosti zavarovalnice.

Ko berem situacije, v katerih ne smem umreti, se komajda spomim kakšne, ki ni izvzeta. Razen če se mi res zgodi neka idealna nezgodna situacija.

Pogoji so takeli:

V. Nezgodna smrt
(1) Za nezgodno smrt po teh dodatnih pogojih se
šteje smrt zaradi nenadnega, nepredvidenega
dogodka, ki nastane v casu jamstva
zavarovalnice in ki deluje od zunaj in naglo na
zavarovancevo telo izven njegove volje
(nezgoda).
(2) Nezgodno smrt v smislu prejšnjega odstavka
predstavlja zlasti smrt zaradi naslednjih
dogodkov: prometne nesrece, padca na istem
nivoju ali z višine, zdrsa, udarca s predmetom
ali ob kakšen predmet, udarca elektricnega
toka ali strele, poškodbe s stroji in orodji,
ranitve z orožjem, drugimi predmeti ali
eksplozivnimi snovmi, vboda s kakšnim
predmetom, udarca ali ugriza živali, ki povzroci
smrt zavarovanca.
(3) Za nezgodno smrt po teh dodatnih pogojih se
šteje takojšnja smrt ali ce je zavarovanec zaradi
nezgode umrl najkasneje v treh letih od dneva
nezgode in je bila smrt neposredno,
nedvoumno in izkljucno povzrocena z
nezgodo.
(4) Za nezgodno smrt po teh dodatnih pogojih se
ne šteje:
1. smrt kot posledica nezgod, ki nastanejo kot
posledica navadne, nalezljive in poklicne
bolezni (epilepticnega napada, kapi, infarkta
ipd.) ali so posledica motnje zavesti (omotice,
vrtoglavice, slabosti, omedlevice ipd.);
2. smrt kot posledica nezgod, ki nastanejo kot
posledica psihicnih vplivov;
3. smrt kot posledica okužbe s hrano, razen
zastrupitve z gobami in kemicnimi sredstvi;
4. smrt kot posledica nezgod, ki nastanejo kot
posledice medicinskih posegov;
5. smrt kot posledica infekcij in obolenj, ki
nastanejo zaradi raznih oblik alergije, pika
insekta ali žuželke;
6. smrt kot posledica anafilakticnega šoka,
razen ce je nastal pri zdravljenju posledic
nezgode;
7. smrt kot posledica prekomernega telesnega
napora, stres frakture in patološke frakture
oziroma zloma na patološko spremenjeni kosti
ali hrustancu


VI. Omejitve in izkljucitve
zavarovalnice

(1) V primeru nezgodne smrti zavarovanca kot
sopotnika pri vožnji z vozilom, katerega voznik
je ob nezgodi pod vplivom alkohola, mamil ali
drugih psihoaktivnih snovi, izplaca
zavarovalnica 80 % zavarovalne vsote. Enak
delež zavarovalne vsote izplaca zavarovalnica
tudi, kadar zavarovanec ob nezgodi ni
uporabljal zašcitne celade ali ni bil pripet z
varnostnim pasom v skladu z zakonom, ki ureja
varnost v cestnem prometu.
8. clen
(1) Izkljucene so vse obveznosti zavarovalnice za
naslednje primere nezgodne smrti:
1. smrt kot posledica nezgod, nastalih pri
opravljanju posebno nevarnih opravil in
dejavnosti, kot so zlasti naslednje:
demontiranje min, granat in drugih
eksplozivnih sredstev, gonja pri lovu,
kaskaderstvo in nastopanje v posebno nevarnih
filmskih vlogah, poklicno potapljanje, ekstremni
športi;
2. smrt kot posledica nezgod, nastalih pri
upravljanju in vožnji z letali in letalnimi
napravami vseh vrst, razen za potnike v javnem
prometu;
3. smrt kot posledica nezgod, nastalih pri
dirkah z motornimi vozili, ne glede na
kategorijo vozila, in pri treningih za njih;
4. smrt kot posledica vseh oblik žarcenja,
posledica višinske in potapljaške bolezni, kot
tudi izpostavljenosti svetlobi, soncnim žarkom
in spremembi temperature, kadar zavarovanec
ni bil tem vplivom izpostavljen zaradi nezgode,
ki se je zgodila neposredno pred tem, ali kadar
ni šlo za reševanje tujega življenja;
5. smrt kot posledica nezgod, nastalih kot
posledica potresa, vojnih operacij, uporov ali
terorizma;
6. smrt kot posledica nezgod, nastalih kot
posledica aktivne udeležbe v oboroženih
akcijah, razen ce je zavarovanec v njih
sodeloval pri opravljanju svojih del in delovnih
nalog, ali na poziv pooblašcenih organov
države zavarovalca;
7. smrt kot posledica nezgod, nastalih zaradi
namerne povzrocitve nezgodnega dogodka s
strani zavarovalca, zavarovanca ali upravicenca.
Ce je upravicencev vec, nima zavarovalnica
nobene obveznosti do tistega upravicenca, ki je
namerno povzrocil nezgodno smrt;
8. smrt kot posledica nezgod, nastalih kot
posledica priprave, poskusa ali izvršitve
kaznivega dejanja, kakor tudi pobega po
takšnem dejanju;
9. smrt kot posledica sodelovanja zavarovanca
pri fizicnem obracunavanju ali povzrocitvi
fizicnega obracunavanja z verbalnim
izzivanjem;
10. smrt kot posledica samomora oziroma
nezgod, nastalih zaradi poskusa samomora;
11. smrt kot posledica nezgod, nastalih zaradi
delovanja alkohola, mamil ali drugih
psihoaktivnih snovi na organizem; za
udeležence v prometu se šteje, da je nezgoda,
ki je imela za posledico smrt, nastala zaradi
delovanja alkohola na zavarovanca ob nezgodi,
ce je zavarovanec ob nezgodi imel v krvi vec
alkohola, kakor to dovoljuje zakon, ki ureja
varnost v cestnem prometu.

četrtek, 18. oktober 2007

sobota, 13. oktober 2007

Alergija

Mi lahko kdo razloži tole?
Če greš k specialistu (ker ne preneseš čakanja in želiš prijazno storitev ali pa iščeš second, third, fourth itd opinions, v upanju da nekoč dobiš dve enaki) in samoplačniško plačaš pregled (da več ostane za tiste ki si ne morejo privoščiti), dobiš neka zdravila na beli recept in jih v lekarni plačaš (ker nimaš časa, da bi šel k osebnemu zdravniku čakat in prosjačit za pravi recept) , zakaj zavraga ti jih potem v lekarni nočejo izdati brez potrjene zdravstvene izkaznice? A če ne bi imela veljavnega zavarovanja, v Sloveniji sploh ne bi mogla kupiti nobenih zdravil na recept?

Ali sem že kdaj omenila, da sem alerigična na birokracijo? Mogoče jo imam overdose, pa mi je toleranca popustila.

P.S. Saj vem, da ne gre za kakšno lekarniško goljufijo ali zlobno zaroto tistih, ki mi želijo ukrasti moj čas, ampak tak postopek jasno določa ta in ta člen Zakona o... in Pravilnika o postopkih ... in dogovora med Zavodom xx in xxx Zbornico..., ki je izdala tudi Navodilo o načinu ..., ki je objavljen v Uradnem listu št. xx/xxx z dne xx.xx.xxxx, in je uskajen z smernicami EU in zgledi dobre prakse ....

Misteriozna slaščičarnica

Ob zadnjem obisku v Avstriji sva se v pekarnici-slaščičarnici posladkala s kolačkom. Imela sva občutek, da je nekaj drugače, pa nisva vedela kaj.

Aja. Ljudje kadijo!

četrtek, 11. oktober 2007

Pametnjakoviči

Onidan je v gostilni pri sosednji mizi druščina poslovnežev glasno debatirala o vsemmogočem. Med drugim tudi o računalnikih.

Gospod se je hvalil: sem blokiral gune mejle, ki jih skoz dobivam, gune OVER QUOTA.

sreda, 10. oktober 2007

Kruh z dodatki


Razna obvestila o neustrezni hrani so prav fascinantna. Recimo tole:

Obvestilo ZIRS-a potrošnikom: Neustrezne organoleptične lastnosti (prisotnost mrtvih insektov) v polbeli pšenični moki Klasja d.d.

Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije je ob inšpekcijskem pregledu ugotovil neustrezne organoleptične lastnosti polbele pšenične moke Klasje d.d. zaradi prisotnosti mrtvih insektov. Ker slednje vzbuja odpor pri potrošnikih, je moka ocenjena kot neprimerna za uživanje.
itd.itd...

Potrošnikom, ki so sporno živilo že kupili svetujemo, da v primeru ugotovljene prisotnosti insektov živilo vrnejo trgovcu oz. zavržejo.

Njamy. Za prodajat ni ok ker se nam gravža, za industrijsko uporabo pa je najbrž čisto ok.

ponedeljek, 8. oktober 2007

Skalabilnost

Skalabilnost (scalability) je beseda ki se zadnja leta pogosto pojavlja na Microsoftovih in Ciscotovih prosojnicah. V zadnjem letu pa jo je na seznamu pametnih besed, za katere ne vemo najbolje kaj pomenijo, zamenjala Web 2.0, prejšnje desetletje pa je bila hipermoderna beseda Paradigma.

Zadnjič pa sem v knjigi 4 hour Workweek našla tako lepo razlago skalabilnosti, da mi je v trenutku postalo kristalno jasno, kaj pomeni ta beseda. Govori o tem, da imaš poslovne procese tako zastavljene, da je vseeno ali prodaš 5 izdelkov na teden ali 10.000 izdelkov na teden, pa zaradi povečanja ne pride do nobenih zastojev.

sobota, 6. oktober 2007

Trenja na mute

Oni dan sem našla nov način gledanja pogovornih oddaj. Trenja sem gledala z izključenim zvokom. Ducat dečkotov je debatiral o plačah. Prav zanimivo je opazovati kretnje, mimiko, način govora, energijo, potem začneš razmišljati kdo so ti ljudje, kaj so počeli pred 20 leti, ali so se že kaj naveličali svojih služb, od kod jemljejo toliko energije za zagovarjanje svojih stališč ipd...

sreda, 3. oktober 2007

Volitve

Do volitev tega in onega in raznih referendumov sem vedno dostopala precej racionalno. Poizkušala sem najti skupne točke z njihovimi programi, a zgleda kot da bi imeli popolnoma različne vrednote in prioritete. Podrobno sem analizirala njihove načrte glede gospodarstva, podjetništva, davkov, birokracije. A se s tem področjem niso kaj prida ukvarjali. Zato se običajno odločim, da ne grem na volitve. Ker enostavno ne vem koga bi volila. Pa ne zato, ker se ne morem odločiti med dvema kandidatoma, ampak ker me nobeden ne prepriča. Ok, enkrat sem popustila pritisku okolice in volila po priporočilu familije, pa zadnjič sem iz principa volila za ene, da bi se mogoče kaj spremenilo. Okolica odločitev, da ne grem na volitve ne razume, menijo, da je to neodgovorno in da je bolje voliti nekoga, ki je bolj naš, kot za nikogar. Tu se ne morem strinjati. Meni se zdi da izbira kar enega, zato, da pač volim, ne more biti dobra. In potem poslušam, da če ne volim, dam svoj glas posredno, tistemu, ki ima največ glasov ...

Mislim, da manjka dobrih kandidatov, drugačnih. Mogoče bi morali narediti en razpis za nove, sveže, nestrankarske politike, in kandidate poslati na nekakšno šolanje za potencialne predsedniške kandidate v tujino.

Politiki so kot blagovne znamke. Ko opazujem okolico vidim, da ljudje izbirajo kandidate zelo čustveno. Cele večere po televiziji spremljajo soočenja in navijajo za svojega kandidata. Če blesti, so vsi vzhičeni, če se razkrije kakšna aferica, pa se prepričujejo, da so drugi tudi barabe in to še večje. Ne morejo prehvaliti, kako je nekdo nekoga fajn zatolkel in kaj brihtnega povedal. In kakšen dober golaž so dobili ne nekakšnem srečanju.

Meni bi pri izbiri najbolj pomagala ena razpredelnica, kjer kandidati izrazijo svoje stališče do stvari, ki so pomembne za prihodnost države. Pa ne samo do raznih aferic, ampak res glede vizije o nadaljnem razvoju države in predvidene realizacije svoje vizije. Potem bi samo obkljukali, v čem se strinjamo in če doseže kakšen kandidat 80% odgovorov, ga voliš. Ne glede na to, kakšne lepe učke, oblekce, hobije, zgodovino in retorične spretnosti ima.

Moram pa reči, da sem letos postala alergična na predsedniške kandidate, nikakor se jim ne morem posvetiti, daljinec mi takoj poskoči naprej, ko jih zagledam na ekranu. Tako da ne vem, kako bo letos, ali bom sploh še lahko zbrala toliko energije, da bom pogledala, kdo so ti ljudje in kaj ponujajo.

nedelja, 16. september 2007

Službeni avtomobili

Večkrat razmišljam kako odločitve na makro nivoju - na nivoju države ali globalne odločitve, vplivajo na ravnanje posameznika.

Ena je odločitev o tem ali imeti službeni avto ali ne. Že dolgo tega je bil sprejet predlog, da se za privatno uporabo službenega avta plačuje mesečna boniteta v višini x% vrednosti avtomobila. Kakšen je bil namen in kako je to vplivalo na odločitve posameznega podjetnika oz. potencialnega uporabnika službenega vozila v privatne namene? Predvidevam, da je bil namen, da bi se službena vozila uporabljala samo za službene potrebe, in če bi ga kdo uporabljal zasebno, naj plačuje visoko boniteto, ki mu znižuje neto plačo oz. delodajalcu zvišuje strošek njegovega dela.

Posledica: ljudje, ki so se zavedali davčnih posledic, se raje niso odločali za zasebno rabo službenega vozila.

Ampak, kakšne bi bile posledice, če bi se davčno spodbujalo uporabo službenih vozil za zasebne namene? Recimo s tem, da bi se plačevala samo simbolična uporabnina, ali pa celo nič ali pa jim pripada celo kakšna olajšava, saj je avto bolje izkorščen.

Posledica: skoraj vsi ljudje bi uporabljali službena vozila v privatne namene. Ali bi bilo to slabo? Dopoldan bi se uporabljal službeno, popoldan, čez vikende in dopuste pa privat. Vsi avti bi bili polno izkoriščeni, kar bi bilo zelo ekonomično.
Zato skoraj nihče ne bi kupil svojega privat avta. Ali bi bilo to slabo? Namesto nakupa avta bi vlagali v kaj drugega: v nakup parcele, v izgradnjo hiše, v nakup stanovanja, investirali v posel, v vrednostne papirje. Ali bi bilo to tako slabo, če bi skoraj vsak kakšnih 5 mio sit v tem obdobju 15 let investirali raje v kaj drugega kot v še en avto?

Lahko bi bila še ena posledica. Ljudje nepodjetniki bi se pritoževali, ker si podjetniki kupujejo dobre avte in jih uporabljajo še privat in povrh zato dobijo še kakšno dodatno olajšavo. Zakaj pa jih mi, ki nismo podjetniki ne smemo, kako smo prikajšani! Dejmo še mi odpret podjetje - biti podjetnik je tako cool!! Grem takoj k delodajalcu in zahtevam, da delam samostojno kot s.p. ali podjetje. Nočem več biti delavec v delovnem razmerju. In nihče več ne bi želel biti delavec, vsi bi želeli biti podjetniki.

sreda, 12. september 2007

Manki biznis - prvi del - oglasna pošta

Prav srce me boli, kadar mi v nabiralnik dostavijo novo številko glasila Oglasna pošta. Spet bodo vlekli denar od ubogih ljudi v stiski.
V tokratni številki človeški radar Esmeralda ponuja 700 ljudem po 100.000 evrov, ki jih bodo zadeli z igrami na srečo v enem samem mesecu. Brezplačno seveda. Gospod Victor Dorel pa s pomočjo Oraklja Run brezplačno prerokuje. Kar na dveh straneh pa se razteza pričevanje o hujšanju z zeliščnimim sirupom.

Če prav razumem cenik, je cena za celostranski oglas okrog 12.000 evrov za enkratno objavo Glede na promet firm, katerih kapital prihaja iz tujine, pa so stiske slovencev glede denarnih težav in težav z prekomerno telesno težo precej pereče.

Se pa je pred leti glede tovrstnih oglasov izjasnilo Oglaševalsko razsodišče Slovenske oglaševalske zbornice.

Pa tudi Zdravstveni inšpektorat je izdal tole opozorilo in tole sporočilo, s katerim poziva potrošnike, naj tovrstne oglase presojajo z veliko mero razuma, kritičnosti in skepse; medije pa, naj naročila za tovrstne oglase v večji meri presojajo z vidika varstva in zaščite potrošnikov kot zgolj s finančnega vidika.

Zmagovalna poslovna komunikacija

Prav moteče in ponižujoče se mi zdi, ko sem deležna poslovne komunikacije in raznih drugih manipulatorskih pristopov, iz katerih kar kipi znanje iz vsemogočih zmagovalnih teorij , delavnic in seminarjev.

Na primer:
telefonski klic: Dober dan, kličem iz podjetja x, ali bi lahko govoril z Francijem. Hitro sprocesiram, da gospod x iz podjetja x ne more osebno poznati mojega Francija. Zakaj ni rekel da bi rad govoril z gospodom direktorjem ali z gospodom ime in priimek? Hitro razmišljam, najbrž sem kriva jaz, ker ne vem da sta stara kolega iz mladih dni. In prevežem. In se mu predstavi: sem ta in ta iz podjetja x, se še ne poznava, a se lahko čez 1O minut oglasim pri vas, ker se ravno mimo peljem (drugače je lociran par km stran). Seveda, še ena mankibiznijska teorija, kako priti mimo tajnice do direktorja in se hitro zmeniti za en sestanek. V tem primeru tega pristopa res ne bi bilo potrebno uporabiti, saj je bila tema zanimiva in bi se tudi drugače z veseljem pogovorila z njim, tako pa mi je kljubvsemu ostal zoprn priokus.

Haloo, mejte malo filinga.

četrtek, 6. september 2007

Kdo je kriv za dvig cen?

V medijih zadnje dni odmeva velika podražitev cen hrane. Cela štala! Pa tako smo se trudili da se pol leta pred uvedbo evra in še pol leta potem ne bi nič podražilo. Razen bančne provizije in podobne monopolistično - oligopolistične storitve. Mislim, da bi se moralo svetohlinjenje ustaviti že tukaj. Če lahko banke, lahko tudi vsi ostali. Razne potrošniške organizacije in mediji so kazali s prstom na razne Mojce, ki so si drznile dvigniti ceno za striženje.

Mislim, da je za podražitev cen kriva premajhna odprtost našega trga oz. premalo konkurence. In zakaj je tako - najbrž zato ker smo ena manjših državic na svetu in vsaki trgovski verigi se res ne da ukvarjati s tem, da bi odpirala tukaj svoje trgovine. Tisti, ki jih, pa jih najbrž ne zaradi dobička, ampak zato, da imajo na narisane zastavice v vsaki državi. Pa tudi razvajeni smo Slovenčki. Če nismo ravno brez denarja, nam je kar malo nerodno kupovati neke noname izdelke v diskontnih trgovinah. Veliko bolj fensi je kupovati blagovne znamke, ki si ustvarjajo brend z oglaševanjem v medijih.

Najbrž so tudi proizvajalci dosegli mejo, ko ne morejo več nižati cen, ne da bi se jim bilo potrebno zares močno prestrukturirati, reorganizirati, dobiti cenejše dobavitelje, povezovati, da bi dosegli nižjo ceno surovin, preseliti proizvodnjo v države kjer so nižji stroški in manj birokratskih zahtev, povečati proizvodnjo in izvažati izdelke po celem svetu...

Kakšen blog - poslovni ali osebni?

Pred pisanjem bloga je pametno razmisliti, kakšen tip bloga želite pisati.

Blog je lahko poslovni, kjer pišeš o poslovnih temah. Lahko je komercialen, namenjen promociji konkretnih izdelkov. V osebnem blogu pa avtor opisuje osebne poglede na dogodke ali opisuje svoje življenje, kot bi pisal osebni dnevnik.

Najlažje je seveda pisati samo en blog, a čez čas lahko postane moteče, če se osebne izkušnje prepletajo s poslovnimi ali komercialnimi objavami.

Revijo Business 2.0 bodo ukinili

Založba Times Inc bo najbrž z oktobrom ukinila izdajanje revije Business 2.0, kar se mi zdi velika škoda. Pa ravno letos sem se naročila nanjo. O naročilu sem razmišlala kar nekaj časa, a je nisem naročila iz principa. Preko interneta jo ni bilo možno naročiti če nisi iz ZDA, preko zastopnika v Sloveniji pa je bila nekajkrat dražja. A želja po znanju je premagala ekonomsko logiko.
In zdaj bom izgubila revijo, s katero sem preganjala dolgočasje na plaži in sodelavce potem mučila s svojimi web 2.0 blodnjami.

vir: http://www.adotas.com/2007/09/time-inc-to-close-business-20/