Službeni avtomobili

Večkrat razmišljam kako odločitve na makro nivoju - na nivoju države ali globalne odločitve, vplivajo na ravnanje posameznika.

Ena je odločitev o tem ali imeti službeni avto ali ne. Že dolgo tega je bil sprejet predlog, da se za privatno uporabo službenega avta plačuje mesečna boniteta v višini x% vrednosti avtomobila. Kakšen je bil namen in kako je to vplivalo na odločitve posameznega podjetnika oz. potencialnega uporabnika službenega vozila v privatne namene? Predvidevam, da je bil namen, da bi se službena vozila uporabljala samo za službene potrebe, in če bi ga kdo uporabljal zasebno, naj plačuje visoko boniteto, ki mu znižuje neto plačo oz. delodajalcu zvišuje strošek njegovega dela.

Posledica: ljudje, ki so se zavedali davčnih posledic, se raje niso odločali za zasebno rabo službenega vozila.

Ampak, kakšne bi bile posledice, če bi se davčno spodbujalo uporabo službenih vozil za zasebne namene? Recimo s tem, da bi se plačevala samo simbolična uporabnina, ali pa celo nič ali pa jim pripada celo kakšna olajšava, saj je avto bolje izkorščen.

Posledica: skoraj vsi ljudje bi uporabljali službena vozila v privatne namene. Ali bi bilo to slabo? Dopoldan bi se uporabljal službeno, popoldan, čez vikende in dopuste pa privat. Vsi avti bi bili polno izkoriščeni, kar bi bilo zelo ekonomično.
Zato skoraj nihče ne bi kupil svojega privat avta. Ali bi bilo to slabo? Namesto nakupa avta bi vlagali v kaj drugega: v nakup parcele, v izgradnjo hiše, v nakup stanovanja, investirali v posel, v vrednostne papirje. Ali bi bilo to tako slabo, če bi skoraj vsak kakšnih 5 mio sit v tem obdobju 15 let investirali raje v kaj drugega kot v še en avto?

Lahko bi bila še ena posledica. Ljudje nepodjetniki bi se pritoževali, ker si podjetniki kupujejo dobre avte in jih uporabljajo še privat in povrh zato dobijo še kakšno dodatno olajšavo. Zakaj pa jih mi, ki nismo podjetniki ne smemo, kako smo prikajšani! Dejmo še mi odpret podjetje - biti podjetnik je tako cool!! Grem takoj k delodajalcu in zahtevam, da delam samostojno kot s.p. ali podjetje. Nočem več biti delavec v delovnem razmerju. In nihče več ne bi želel biti delavec, vsi bi želeli biti podjetniki.

Manki biznis - prvi del - oglasna pošta

Prav srce me boli, kadar mi v nabiralnik dostavijo novo številko glasila Oglasna pošta. Spet bodo vlekli denar od ubogih ljudi v stiski.
V tokratni številki človeški radar Esmeralda ponuja 700 ljudem po 100.000 evrov, ki jih bodo zadeli z igrami na srečo v enem samem mesecu. Brezplačno seveda. Gospod Victor Dorel pa s pomočjo Oraklja Run brezplačno prerokuje. Kar na dveh straneh pa se razteza pričevanje o hujšanju z zeliščnimim sirupom.

Če prav razumem cenik, je cena za celostranski oglas okrog 12.000 evrov za enkratno objavo Glede na promet firm, katerih kapital prihaja iz tujine, pa so stiske slovencev glede denarnih težav in težav z prekomerno telesno težo precej pereče.

Se pa je pred leti glede tovrstnih oglasov izjasnilo Oglaševalsko razsodišče Slovenske oglaševalske zbornice.

Pa tudi Zdravstveni inšpektorat je izdal tole opozorilo in tole sporočilo, s katerim poziva potrošnike, naj tovrstne oglase presojajo z veliko mero razuma, kritičnosti in skepse; medije pa, naj naročila za tovrstne oglase v večji meri presojajo z vidika varstva in zaščite potrošnikov kot zgolj s finančnega vidika.

Zmagovalna poslovna komunikacija

Prav moteče in ponižujoče se mi zdi, ko sem deležna poslovne komunikacije in raznih drugih manipulatorskih pristopov, iz katerih kar kipi znanje iz vsemogočih zmagovalnih teorij , delavnic in seminarjev.

Na primer:
telefonski klic: Dober dan, kličem iz podjetja x, ali bi lahko govoril z Francijem. Hitro sprocesiram, da gospod x iz podjetja x ne more osebno poznati mojega Francija. Zakaj ni rekel da bi rad govoril z gospodom direktorjem ali z gospodom ime in priimek? Hitro razmišljam, najbrž sem kriva jaz, ker ne vem da sta stara kolega iz mladih dni. In prevežem. In se mu predstavi: sem ta in ta iz podjetja x, se še ne poznava, a se lahko čez 1O minut oglasim pri vas, ker se ravno mimo peljem (drugače je lociran par km stran). Seveda, še ena mankibiznijska teorija, kako priti mimo tajnice do direktorja in se hitro zmeniti za en sestanek. V tem primeru tega pristopa res ne bi bilo potrebno uporabiti, saj je bila tema zanimiva in bi se tudi drugače z veseljem pogovorila z njim, tako pa mi je kljubvsemu ostal zoprn priokus.

Haloo, mejte malo filinga.

Kdo je kriv za dvig cen?

V medijih zadnje dni odmeva velika podražitev cen hrane. Cela štala! Pa tako smo se trudili da se pol leta pred uvedbo evra in še pol leta potem ne bi nič podražilo. Razen bančne provizije in podobne monopolistično - oligopolistične storitve. Mislim, da bi se moralo svetohlinjenje ustaviti že tukaj. Če lahko banke, lahko tudi vsi ostali. Razne potrošniške organizacije in mediji so kazali s prstom na razne Mojce, ki so si drznile dvigniti ceno za striženje.

Mislim, da je za podražitev cen kriva premajhna odprtost našega trga oz. premalo konkurence. In zakaj je tako - najbrž zato ker smo ena manjših državic na svetu in vsaki trgovski verigi se res ne da ukvarjati s tem, da bi odpirala tukaj svoje trgovine. Tisti, ki jih, pa jih najbrž ne zaradi dobička, ampak zato, da imajo na narisane zastavice v vsaki državi. Pa tudi razvajeni smo Slovenčki. Če nismo ravno brez denarja, nam je kar malo nerodno kupovati neke noname izdelke v diskontnih trgovinah. Veliko bolj fensi je kupovati blagovne znamke, ki si ustvarjajo brend z oglaševanjem v medijih.

Najbrž so tudi proizvajalci dosegli mejo, ko ne morejo več nižati cen, ne da bi se jim bilo potrebno zares močno prestrukturirati, reorganizirati, dobiti cenejše dobavitelje, povezovati, da bi dosegli nižjo ceno surovin, preseliti proizvodnjo v države kjer so nižji stroški in manj birokratskih zahtev, povečati proizvodnjo in izvažati izdelke po celem svetu...

Kakšen blog - poslovni ali osebni?

Pred pisanjem bloga je pametno razmisliti, kakšen tip bloga želite pisati.

Blog je lahko poslovni, kjer pišeš o poslovnih temah. Lahko je komercialen, namenjen promociji konkretnih izdelkov. V osebnem blogu pa avtor opisuje osebne poglede na dogodke ali opisuje svoje življenje, kot bi pisal osebni dnevnik.

Najlažje je seveda pisati samo en blog, a čez čas lahko postane moteče, če se osebne izkušnje prepletajo s poslovnimi ali komercialnimi objavami.

Revijo Business 2.0 bodo ukinili

Založba Times Inc bo najbrž z oktobrom ukinila izdajanje revije Business 2.0, kar se mi zdi velika škoda. Pa ravno letos sem se naročila nanjo. O naročilu sem razmišlala kar nekaj časa, a je nisem naročila iz principa. Preko interneta jo ni bilo možno naročiti če nisi iz ZDA, preko zastopnika v Sloveniji pa je bila nekajkrat dražja. A želja po znanju je premagala ekonomsko logiko.
In zdaj bom izgubila revijo, s katero sem preganjala dolgočasje na plaži in sodelavce potem mučila s svojimi web 2.0 blodnjami.

vir: http://www.adotas.com/2007/09/time-inc-to-close-business-20/